»…Kolko solz sem prelila za mojo mamo vsakikrat, ko nisem imela nobenega tudi v bolnišnici ko sem bila od gasa zmešana sem klicala njeno ime. A tudi danes se niso še solze posušile. Zmiraj sanjam o njih, pa ko pridem domov ne najdem jih več doma v hiši pa jih iščem na pokopališču. Pa v sanjah si očetov grob hitro najdem od mame pa ga nemorem. Zato te prosim piši mi kje so mama pokopani, če so blizu pokojnega očeta. » Odlomek iz pisma ameriške Slovenke.
Težko ali kar nemogoče je, da bi bil na svetu človek, katerega življenje ne bi bilo povezano z migracijami. Vsak izmed nas je migrant. Pa naj se je on sam ali njegovi predniki preselili iz vasi v mesto ali obratno, na drug konec države ali v tujino. Le razlogi so različni. Mogoče je to ljubezen, iskanje dela, kariera… Mogoče pa je »samo« želja po življenju.
Selitve so bile, so in bodo. Zato je potrebno težiti k strpnosti, sprejemanju drugačnosti in integraciji priseljencev v novo okolje.
