DAN KULTURE
Velika in zelo raznolika družina smo. Vsak s svojimi željami, potrebami in pričakovanji, vse pa nas druži prizadevanje za izobrazbo, vzgojo in kulturo naše prihodnosti. 8. februarja 1849 je umrl naš največji pesnik France Prešeren. V svojih časih je mislil na nas, na naslednje rodove, in ne zaman, kajti danes smo tukaj.
Prešeren je bil tisti, ki je uresničil Čopovo idejo in uporabil romanske metrične in kitične oblike v slovenskem pesništvu. S tem pa je pospešil tudi vsebinski in idejni dvig slovenske literature. Prešeren je bil tisti, ki je protestiral zoper uradno in družbeno preziranje slovenskega jezika, privabljal odtujeno domačo inteligenco spet k ljudstvu, njegovemu jeziku in hotenju ter opozoril na pravice posameznika, naroda in človeštva.
Kulturni praznik je priložnost, da se spomnimo na svojo narodnost, zgodovino, ki so jo krojili naši predniki, in nas opomni, da danes vse stvari jemljemo preveč samoumevno. Nimajo namreč vsi te sreče, da bi živeli v samostojni državi, v kateri je mir, v kateri še lahko pijemo vodo iz pipe, v kateri lahko otroci brezskrbno hodijo v šolo; državo, v kateri imajo otroci priložnost narediti nekaj iz sebe. Kultura je vir naše identitete, narod brez kulture ne more preživeti. Pa se tega res zavedamo?
Slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, praznujemo 8. februarja, na dan Prešernove smrti. V preteklosti so se porajali dvomi, zakaj praznujemo prav dan njegove smrti. Morda je v tej odločitvi tudi malce simbolike, saj je France Prešeren, največji slovenski pesnik, simbol slovenstva postal šele po svoji smrti. »S Prešernom se je ponovno in za zmeraj rodila slovenska beseda. Takrat se je tudi dokončno rodila naša vera in vedno manj jecljajoča zavest in narodni program,« je razmišljal Tone Pavček.
Osmi februar je poklon celotni slovenski umetnosti in njenim dosežkom, pri čemer smo izpostavili literarnega genija, ki je med drugim napisal tudi našo državno himno. Zdravljico cenimo z umetniškega vidika kot izjemen literarni dosežek na najvišji idejni, vsebinski in oblikovni ravni. Vsak naj razišče pri sebi, kaj mu pomeni Zdravljica, osmi februar in slovenska umetnost.
Šola je prostor prijateljstva. Je pa tudi prostor znanja, kulture in napredka. Ob vsem tem rastemo, se bogatimo, postajamo boljši … Tudi dijaki naše šole znajo in želijo biti kulturno dejavni, zato so ob kulturnem dnevu ustvarili svoj delček kulture. Ta dan je bil namenjen umetniškemu ustvarjanju. Dijaki so pokazali, da je lahko vsak umetnik po svoje. Ustvarili so zanimive umetnine. Nekaj prostega časa so namenili risanju, pisanju, ustvarjanju različnih izdelkov, igranju glasbila in recitiranju ter petju. Povezava do prispevkov dijakov.
“Brez kulture, in s tem povezane svobode, se zdi še tako popolna družba kot džungla, zato je pristna kreacija darilo prihodnosti.” Albert Camus
Bernarda Kričej
