Select Page

10. oktober je Svetovni dan duševnega zdravja. Poudarja pomen sodelovanja v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. Letos v ospredje postavlja pomen dostopnosti do storitev s področja duševnega zdravja za vse prebivalce.

Duševno zdravje je pozitiven odnos do sebe in do drugih, pozitivna samopodoba, samospoštovanje, občutek moči in optimizma. Duševno zdravje daje posamezniku zadovoljstvo in uspešnost v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju. Predstavlja tudi temelj zdravja in kakovosti življenja.

Na duševno zdravje mnogih je vplivala pandemija Covida 19. V Sloveniji je bilo z namenom varovanja in krepitve duševnega zdravja izvedenih več aktivnosti. Pripravljenih je bilo več vsebin s področja duševnega zdravja. Vzpostavljena je bila mreža psihološke podpore v zdravstvenih domovih in drugih organizacijah po Sloveniji, kjer so strokovnjaki iz področje duševnega zdravja dajali napotke in se pogovarjali s posamezniki, seveda brezplačno.

Izboljšanje duševnega zdravja je eden od strateških ciljev politik Evropske unije, vse več pozornosti pa temu področju tako v času izrednih kot običajnih razmer namenjamo tudi v Sloveniji z udejanjanjem Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018 – 2028 (Program Mira). Ta predvideva številne ukrepe za krepitev in varovanje duševnega zdravja in se osredotoča na preprečevanje duševnih težav in motenj od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti ter zgodnje odkrivanje in celostno obravnavo oseb z duševnimi težavami in motnjami po principu interdisciplinarne in skupnostne obravnave. Posveča se tudi zmanjševanju stigme oseb z duševnimi motnjami, ki je pogosto posledica nezadostnega poznavanja ozadja duševnih bolezni in med drugim zaviralno vpliva na iskanje pomoči.

Na Srednji šoli Zagorje smo obeležili ta dan tako kot že več let prej. Povabili smo člane društva ŠENT iz Trbovelj, ki vsako leto, če je le možno, pridejo k nam. Dijakom povedo svojo življenjsko izkušnjo o lastnem duševnem zdravju. Tudi letos je bilo tako. Gospod, ki je v ŠENTU, je dijakom povedal, kako je sam premagal duševne motnje, da so mu pomagali drugi. Danes je zdrav, vendar je poudaril, da je treba poiskati pomoč, če se znajdeš v takšni situaciji. Dijakom 5. letnika programa Gastronomija in Ekonomski tehnik, 3. letnika programa Zdravstvena nega, je bilo zelo zanimivo. Hkrati so dobili tudi informacije, kam se lahko v primeru duševnih stisk obrnejo.

Za Zdravo šolo,

mag. Barbi Klun.

Dostopnost